2.07.2008
NAJ MI ODPUSTIJO BLOGOABSENTIZEM ali moje počitnice: Kavčing in Karlstad
Ne vem, kaj se dogaja z mano zadnje čase. In ti »zadnji časi« so kar dolgi. Nikakor se ne morem spraviti k pisanju posta. K sreči moja soblogerica Nika to vestno opravlja in rešuje Nikjino čast. Hvala, kolegica!
Na karkoli pomislim, si rečem, ah, pa saj bi bilo za blog, ampak to smo že milijonkrat prežulili po dolgem in širokem. Potem me kolega okrca, češ, dolgo te nismo brali, pa še, “no ja, saj itak pišeš take kvazi filozofske poste, da te nihče ne komentira ( al pa ne šteka), ker zacementiraš zadevo, da nam bralcem ne preostane nič drugega kot tiho prikimavanje ali pa odločno odkimavanje”. Uf! (in saj bi namesto ufija narisala ikonico, smeškota, ki zardeva ali pa onega, ki grize, pa jih ne znam - sorry Simona! - Ne samo, da trpim za blogoabsentizmom, tudi računalniški analfabet sem..…)
No, pa sem si rekla, da vas vendarle malce obvestim, kako je kaj z mano, kaj tako globokoumnega in visokoletečega se mi dogaja, da tega ne delim z vami.
- Kupila sem si sandale, za katere sem menila še pred nedavnim, da to »nikakor ne more biti del moje garderobe«. Ko sem se zaslišala, kako udriham po sebi s podobnimi ne preveč prijaznimi notranjimi monologi – sem jih mirno vplačala in odvihrala domov. Princa, ki bi mi jih prinesel na probo itak ni, tako, da bom transformacijo iz Pepelke v Princeso naredila kar sama. (parket tuli od topotanja)
Moja prijateljica Mojca ima hčerko Milo. Milo Milo, najmilejše bitje, ki sem ga kdaj srečala. Takoj sva se zaštekali. Moja vijolična prezenca in roza nakit jo je očaral, da je dahnila: »Mila mela roza ičico in roza to! (pokazala je na zapestje)«. Prvič sem fimo maso prepekla, da se je stopila v pečici, zdaj pa mislim, da bo zadeva padla na plodna tla. Ponosna sem nase, še je upanja za moje slovenstvo. Če mi ne uspe drugje, se vržem v izdelavo lectovih src.
Popravila sem si šivalni stroj in si zožala nekaj kril. K sreči, saj je poletje tu.
Petkrat sem nesla težko preprogo s četrtega nadstropja v čistilnico na reklamacijo. Sušili so jo na zarjaveli žici in me poskušali prepričati, da sem jo polila s kavo. Za kazen mi bodo očistili dodatno preprogo. Naredite mi to deželo spet čisto. Kakšna karma!
Bila sem v Ikei in preležala cel viharniški petek na njihovih jogijih. For free, končno dopust v tujini. Ne morem se sicer odločit, kateri kavč bi bil boljši zame – Karlstad ali Ektorp. Zdaj veste, kje bom to poletje. Kavčing in Karlstad und Ektorp. (Pismo se dobro sliši!)
Malo resnejša reč, da ne boste mislili, ah, da samo gospodinjim: postala sem članica Društva Slovenskih pisateljev in imela predstavitveno branje. Ko sem se vračala domov, se je hotelo še nebo razjokat. V bistvu pa so me ožulili sandali.
Našla fejst zobarja, ki pobeli zobe in naredi fajn plombe. Moj nasmeh bo turbo mega šajni. Bo pa baje fejst bolelo, ker imam hudo zobno erozijo. Šarmantni dohtar mi bo predpisal ketonal, meni pa bi bilo dovolj, če bi me gledal v očke. Obeta se mi teden svetobolja: prisežem, da ne bom nikoli več imela nobenega v zobeh. ( je čiščenje kamna predrago!)
Vikend v Prlekiji. Koruzna polja, sonce, ki lega nanje in Rachmaninov. Kot zleknjen v božji dlani. Kot nikoli prej in ne kasneje. Boginja.
Malo je pozno, in luč vleče nase komarje. S to globoko mislijo vas pozdravljam!
Maja
3.07.2008 ob 07:59
madona, deklič, se ti pa dogaja! če bi ne bila sproti obveščena o vseh teh eskapadah, bi me kar pobralo od te kopice informacij o življenju in delu ljube so-blogerice
wordpress šteka … fotke sledijo … upam, da kmalu …
3.07.2008 ob 08:57
fotke zmanjšala, jih dodala kot thumbnail … je lepu, ne?
3.07.2008 ob 11:43
@nika: prav ti hvala za te thumbnohtke… se slišiva… grem namazat parket, da se bo šajnal in brat Božjo okrožnico… za danes bi morebiti bilo dovolj
Maja
7.07.2008 ob 17:34
@Maja: Tvoja frendica verjetno naklada, prijazno naklada v opravičilo, ker se ji ne ljubi komentirat (tudi mojim frendom se ne ljubi, mi že povejo, kar si mislijo, če mislijo), ampak vseeno naklada. In verjetno tudi sicer ni aktivna komentatorka, pri čemer bi bili tvoji zapisi izjema, ampak je prej izjemno, da sploh koga bere. V tem primeru tebe. Če pa frendica tvojega pisanja ne šteka … hehe … in sklepa, da ga večina Slovenije ne šteka, je pa drug zaskrbljujoč problem. In v kolikor nekdo lahko odkimava ali prikimava nekemu prispevku, to res ni razlog, da ne napišeš komentarja. Lahko nalepiš smeška, ki prikimava ali odkimava … hehe …
Hmmm … ne vem, zakaj “sorry Simona”. Bi nalepila smeška, če bi znala. Ja, prav, no. Tebi pa vprašanje, ali bi jih lepila tudi v roman, v kolikor bi uredniki to dovoljevali. V tem je bil ves moj point, ki ga je Človek povsem normalno sprejel in repliciral, čeprav tudi sam lima smeške. Zakaj neki je pa nekaterim to tak problem in zadevo dojemajo kot napad na svojo integriteto, pa tudi nekaj pove, a ne? Očitno je padla opeka, kar res ni moj problem, krivda še manj. Dež pada, tudi če je človek jeze, ker ne sije sonce. Sploh pa … očitno si se naučila limat smeške … v komentarju ga vidim.
No, na vsako točko obvestil, kaj počneš, ki si jo napisala, bi lahko kaj komentirala. Mogoče primerjala seksapil tvojega zobarja s svojim … hehe, ampak bom samo vprašala, če ima Mila (že) kodrčke po mamici?
Lp
7.07.2008 ob 23:20
@simona: hojla! evo ga, enega
tudi zate… ne,ne, saj ni bilo nikakor mišljeno s “sorry Simona” napadalno, problematično, izzivalno ali polemično… … samo repilicirala sem (in priznam izkoristila slednje kot zgolj navezo na poste, in predvsem kot dokaz da poste vsaj berem, če že ne pišem :D, pa tudi komentarje.. uf, groza, al?… sicer pa se mi zdi tvoja raziskava čisto ok, legitimna… hja, “če bi uredniki dovoljevali… “- kolikor se poznam, bi za uporabo slednjih uporabila vse argumente sebi v prid, da jih v to prepričam… zakaj pa ne… sicer pa v mojem pisanju - žal- ni niti trohice ironije, cinizma, ipd… znam res narediti samo tegale ” 
“… glede komentatorjev pa- saj je vseeno, al? če pokomentirajo ali ne, show goes on… je pa vsekakor fajn brati nekoga, ki tudi nekaj pove. Če le imam dovolj časa, si z veseljem preberem tvoje komentarje, ki zmeraj odtehtajo…
Sicer pa : narediti mali preludij - poklon - natočkanim vsakodnevnim drobnarijam - včasih prav dobro dene…, kot npr. štorija o zobarju: ah, jutri ga imam, a ima tvoj tudi tako fletne lešnikove očke? Mila pa še nima kodrčkov, bodo pa očke po mojem zelo zasijale, ko bo videla, kaj ji je teta Maja pripravila…
Javi se kaj! Lp, M
9.07.2008 ob 00:11
@Maja: Hmmm … Odkrito povedano imajo moji zobarji imuniteto na seksapil, glede na vse razpoložljivo mučilno orodje, s katerim se izživljajo nad mano po sili prilike … mnogo raje bi imela seksi ginekologa … hehe … Pa sem imela do zdaj priložnost okusit samo zabijanje orodja med noge s strani prijazne gospe srednjih let, baje matere vsaj petih otrok in … no, skratka, ni me zrajcalo … haha …
Bo dobila vijolične očke torej? … kul …
In ja … javim se … kmalu … upam, da boš na “ogled”.
Lp, Simona
9.07.2008 ob 00:13
Džizs! Podpisala sem se … Khmmm … poletje nikoli ni dobro vplivalo na stabilnost moje nravi.
9.07.2008 ob 12:13
@simona: zanimiva ta reč z dohtarji… včeraj, ko sem stiskala pesti (zob nisem mogla
), sem pomislila isto, torej na sindrom stričkov Menghelle; pa vendar, če se fokusiraš zgolj na človeško-šarmantno, tudi skelenje in ostala bzzzzjoča glasba v off-u kmalu mineta… za ginekologe pa: ja, priznam, da imam raje kar gospe srednjih let, mame, ki to opravijo s hladno distanco… hehe!
Slišva, Maja (poletje, pač! -:)