NIKJA

Včeraj sva ob sladoledu in kavi s soblogerico v temni Ljubljani razmišljali, o čem za vraga sploh še pisati, ko pa nimava nobenih problemov. In odločila sem se, da napišem nekaj stavkov o tem, kako se je Nika odločila biti dama. In spoznala, da je to brezzveze.

Glede na to, da sem pred kratkim med drugim preživela počitnice tudi z dvema punčkama, starima šest in tri leta, je jasno, da je bilo vmes veliko lišpanja.

Že nekaj časa hodim naokoli z oranžno nalakiranimi nohti na nogah. Ko so to videle male punčare, smo se zmenile, da jih namažem z mojim v nebo vpijočim lakom, kjer koli je kaj nohtu na telesu podobnega. Pa smo bile take fine oranžne sestrice …

Ko sem nato gledala svoje nič kaj ženstvene krempeljce na rokah, sem se odločila, da se tudi jaz malo prebarvam. In sem postala oranžna tudi v roke. Vse bi bilo lepo in prav - barva se je prav fletno skladala z otroško zapestnico na moji desni roki - če se ne bi dan kasneje vsa okrancljana odločila, da gremo plezat.

In ko takole sopiham v stenci, j* m* vsem, ki so me na 20 metrih pripravljeni poslušati in štejem sekunde, kdaj bom padla nazaj, prisopiha po smeri levo kot gamsek med planikami zal mladenič golega hrbta, lepih mišic in čopkom na glavi. Pa se mi milostno nasmehne, skuša biti prijazen, me vzpodbudi, poskuša dopovedati, da naj levo nogo premaknem majčkeno nad koleno, rokco pa tud nekam gor … dokler ne vidi mojih nalakiranih nohtov … Pa poreče: A, ti si pa iz mesta … in izgine. Tako hitro kot se je pojavil.

Nah, pa je šla priložnost! Kdo bi si bil mislil, da je priti v plezališče z nalakiranimi nohti skrunjenje svetosti skale. Seveda fantiču nisem jela razlagati, da moji ročni prsti videli so barvo drugič v letih dveh … Nika se je pač odločila, da bo dama.

In če ne morem biti dama v skali, bom dama prav res na parketu.

In grem v službo s svetlikajočimi tunizijskimi čeveljci in kratkim krilcem, menda prav fletno zgledajoča. Pa me pobarajo: Ojej, zakaj si pa ti tako potolčena po nogah, polna modric in krast? (in pridajo pogled, ki priča, da bi bilo mnogo bolje, če bi se pojavila v hlačah)

Pa žalostno odvrnem: Pač nisem iz mesta …

Ah, saj nima smisla … sem si rekla. In bosa pod mizo zabingljala z nogami.